Zgradba živčnega sistema pri ljudeh

Človeško telo ima regulativni sistem za telesne dejavnosti, znan kot regulativni sistem. Regulativni sistem pri ljudeh vključuje živčni, hormonski in senzorični sistem. Živčni sistem deluje hitro kot odziv na spremembe. Tu imamo dve funkciji, in sicer kot sprejemnik in prevodnik stimulacije v vse dele telesa.

Živčni sistem ima tudi vlogo pri odzivanju na te dražljaje. Živčne celice, ki prejemajo stimulacijo, imenujemo receptorji, medtem ko so druge celice, ki se odzivajo na dražljaje, znane kot efektorji.

Zavestni in nezavedni živčni sistem

Človeški živčni sistem je razdeljen na dva, in sicer na zavestni živčni sistem in nezavedni (avtonomni) živčni sistem.

Zavestni živčni sistem

Ta sistem je sestavljen iz dveh delov, in sicer centralnega živčnega sistema in perifernega ali perifernega živčnega sistema.

Centralni živčni sistem ima funkcijo uravnavanja in nadzora koordinacijskega sistema. Sestavljen je iz možganov in hrbtenjače. Možgani sami so nadalje razdeljeni na več delov, in sicer na prednji možgan (prosensefalon), srednji možgan (mesensefalon) in zadnji možgan (rombensefalon).

živca

Prednji možgan ali prosensefalon je sestavljen iz 2 delov, in sicer iz velikega (cerebrum) in diensefalona. V diencefalonu so deli talamusa in hipotalamusa. Veliki možgani so največji del možganov, ki se nahaja na samem sprednjem koncu možganov. Veliki možgani so sestavljeni iz leve in desne poloble. Vsaka polobla je razdeljena na več režnjev, in sicer na čelni, parietalni, zatilni in temporalni.

Talamus je del, ki deluje tako, da sprejema vse senzorične informacije, razen vonja. Talamus služi tudi kot mesto za čustveno zaznavanje.

(Preberite tudi: Zakaj med hojo mahamo z rokami?)

Hipotalamus deluje kot koordinacijski center za avtonomni živčni sistem in uravnava čustva, nivo vode v telesu, krvni tlak, raven sladkorja v krvi itd.

Srednji možgani ali mezencefalon so pred malim možganom (mali možgani) in igrajo vlogo pri očesnih refleksih in krčenju mišic.

Zadnji možgan ali rombensefalon je sestavljen iz malih možganov (malih možganov), pons varolli in podolgovate možgane ali naprednega mozga. Mali možgani so središče motorične regulacije z nadzorovanjem mišične aktivnosti in uravnavanjem telesnega ravnovesja.

Varolli pons ali varolni most so živčna vlakna, ki povezujejo levi in ​​desni mali možgan. Medulla oblongata je del na dnu možganskega debla, ki deluje kot center za nadzor dihanja in srčnega utripa.

Hrbtenjača ali hrbtenjača ima tudi vlogo v centralnem živčnem sistemu. Hrbtenjača deluje tako, da prenaša impulze v možgane in iz njih ter ima vlogo pri refleksih.

Zunanjost (skorja) hrbtenjače je bela in se imenuje snov alba, medtem ko je notranjost (medula) hrbtenjače siva in se imenuje griška snov.

Poleg osrednjega živčevja zavestni živčni sistem sestavljajo tudi periferni ali periferni živčni sistem. Sestavljen je iz živčnih celic, ki prenašajo impulze v in iz osrednjega živca. Obrobje sestavlja 31 parov hrbtenjačnih živcev (hrbtenjača) in 12 parov možganskih živcev (lobanjskih).

Nezavesten živčni sistem

Nezavestni ali avtonomni živčni sistem deluje tako, da nadzoruje gibanje visceralnih organov, ki delujejo nezavedno. Avtonomni sistem je sestavljen iz 2 vrst živcev, in sicer iz simpatičnega in parasimpatičnega živca.

Simpatični živci se nahajajo na dnu hrbtenjače v predelu prsnega koša in pasu. Simpatični živci na splošno delujejo za pospešitev dela telesnih organov.

Parasimpatični živec je živec, ki se razteza od kostnega mozga. Na splošno parasimpatični živec deluje tako, da upočasni delo telesnih organov.