Socialna interakcija: opredelitev, značilnosti in pogoji za pojav

Kot družbena bitja se vsi ne smemo ločiti od interakcij z drugimi ljudmi, kajne? Pa naj bo to doma, v šoli ali v okolici. V bistvu je to naravno, saj ljudje sami potrebujejo druge človeške vloge v vsakdanjem življenju. Da bi si na primer le izmenjali ideje. Skratka, socialna interakcija je vzajemni odnos med dvema ali več osebami, ki jih je treba doseči. Tu se kaže v delovanju in reakciji.

Socialna interakcija po mnenju strokovnjakov

Prof. Dr. Soerjono Soekamto opredeljuje socialno interakcijo kot ključ do rotacije celotnega družbenega življenja. Kjer v odsotnosti medsebojne komunikacije ali interakcije ni mogoče živeti skupaj. Če sta le fizično obrnjena drug proti drugemu, ne more ustvariti oblike družbene skupine, ki bi lahko medsebojno komunicirala. Zato lahko trdimo, da je interakcija osnova oblike družbenega procesa. Ker brez socialne interakcije dejavnosti med enim in drugim ne moremo imenovati interakcije.

Po Kimballu Youngu in Raymondu W. Macku je socialna interakcija dinamičen družbeni odnos in vključuje odnose med posamezniki, med posamezniki in skupinami ter med skupinami in drugimi skupinami.

Drugo mnenje pravi, da je socialna interakcija proces delovanja, ki temelji na zavedanju o obstoju drugih ljudi in procesu odzivanja na dejanja drugih (Philip Selznic in Leonard Broom).

Značilnosti socialne interakcije :

Število družbenih akterjev je dva ali več ljudi

Komuniciranje s simboli in simboli

Obstaja časovna dimenzija

Treba je doseči določene cilje

Pogoji socialne interakcije

Po mnenju Johna Lewisa Gillina se lahko proces socialne interakcije zgodi le, če izpolnjuje dva pogoja, in sicer komunikacijo in socialni stik.

Socialni stiki

tu lahko razlagamo kot odnos, ki obstaja med dvema osebama ali bolje fizično in nefizično ter neposredno ali posredno.

Proces socialnih stikov lahko razdelimo na dve vrsti:

1. Primarni socialni stik ali neposredni socialni stik, in sicer vzajemni odnosi med posamezniki ali med skupinami ljudi, ki se pojavljajo iz oči v oči (fizično). Na primer, rokovanje, govorjenje.

2. Sekundarni socialni stik ali posredni socialni stik je vzajemno razmerje med posamezniki ali med skupinami, ki se izvaja s pomočjo posrednika. Na primer komuniciranje po telefonu, klepet ali pošiljanje sporočil prek drugih ljudi.

Komunikacija

Komunikacija je proces informiranja, najsi gre za sporočila, ideje in ideje ene stranke do druge, ki se izvaja za vplivanje druga na drugo. Komunikacijski proces se lahko odvija na dva načina, in sicer verbalno in neverbalno.

Ustna komunikacija je oblika ustne in pisne komunikacije. Na primer govorjenje ali dopisovanje. Medtem je neverbalna komunikacija oblika komunikacije z uporabo simbolov, kot so telesne kretnje ali znakovni jezik.